Odgovori na ključna vprašanja
| Odgovoren | Moj.gs ekipa |
|---|---|
| Zadnja posodobitev | 06/10/2025 |
| Člani | 2 |
- Kakšne spremembe je prinesel nov prilagojeni Pravilnik?
- Pravilnik omogoča bolj pravično delitev stroškov za ogrevanje predvsem v primerih pretiranega varčevanja in nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki ter preprečuje morebitne zlorabe. Omenjeni primeri so se tudi doslej pojavljali bolj redko, zato pri veliki večini stavb, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb.
- Kdaj je začel veljati
- Nov Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 24. 9. 2016. Pri obračunskih obdobjih, ki so se začela pred tem datumom, se Pravilnik začne uporabljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem.
- Kakšne so koristi za stanovalce?
- Prilagojen Pravilnik odpravlja negotovost pri stanovalcih glede načina izračuna porabniških deležev (po delilnikih ali ogrevani površini), onemogoča zlorabe in nepravičnosti, ki so v zadnjem letu lahko tudi odvračale od varčevanja z energijo. Stanovalci bodo bolj motivirani, da svoja stanovanja vsaj minimalno ogrevajo in posledično ne povzročajo škode sosedom, stavbi in svojemu zdravju, ob tem da Pravilnik še naprej spodbuja varčevanje in ukrepe učinkovitega ravnanja z energijo.
- Ali je bila uvedba delilnikov smiselna?
- Uvedba delilnikov v letu 2010 je bil zelo učinkovit ukrep zmanjševanja porabe energije. Omogočil je plačevanje stroškov za toploto glede na njeno porabo, kar lastnike motivira za varčevanje in uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, saj s tem znižujejo svoje stroške. Že v prvem letu po uvedbi delilnikov so bile zaznane precejšnje spremembe pri ravnanju, prihranki energije za ogrevanje so tako v posameznih primerih znašali tudi 30 % in več.
- Zakaj so bile potrebne spremembe Pravilnika?
- Pri izvajanju pravilnika 2015 so se v določenih primerih pojavljale zlorabe in nepravičnosti, kljub temu da je te negativne učinke pravilnik z 18. in 19. členom pravzaprav skušal odpraviti. To je povzročalo nezadovoljstvo in negotovost lastnikov. V praksi se je pokazalo, da lahko omenjena člena na varčevanje z energijo vplivata celo destimulativno. V primerih, ko je večina lastnikov z varčevanjem pretiravala (in se tako ogrevala na račun sosedov, povzročala škodo na skupnih delih stavbe ter živela v neustreznih bivalnih pogojih) ali pa v primerih prekomerne porabe že samo enega lastnika, se je namreč poraba toplote vsem stanovalcem obračunala le po površini, ne glede na njihovo prizadevanje za varčevanje.
- Ali Pravilnik prinaša višje stroške za ogrevanje?
- Stroški za ogrevanje se ne bodo povišali, bodo pa v primeru anomalij nekoliko drugače oz. pravičneje razporejeni. Pri veliki večini stavb, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb.
- Ali je določitev minimalnega porabniškega deleža na 40 % povprečja pravična do lastnikov, ki varčujejo in po odčitkih delilnikov ne dosegajo tolikšne porabe?
- Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40 % povprečne porabe na m2 se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Sočasno določitev minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj.
- Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo (cca. 14 -17 °C).
- Ali je pošteno, da z omejitvijo porabniškega deleža na največ 300 % povprečja nagrajujemo tiste, ki so morda porabili več?
- Sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine, kar so pokazale analize, ki temeljijo na podatkih velikega števila meritev. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov. Stanovanja, ki se nadpovprečno ogrevajo, ob tem ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja. Gre za obrnjen proces kot pri pretiranem varčevanju.
- Velika poraba toplote je lahko posledica upravičenih razlogov kot so bolezen, majhni otroci, starost, lahko pa je tudi posledica malomarnosti ali namernega pretiranega prezračevanja, ko gre za kršenje stanovanjskih in gradbenih predpisov.
- Ali se deleži stroškov med obračunskimi obdobji spreminjajo?
- Da, saj so odvisni od velikega števila podatkov vseh delov stavb, od katerih se mnogi iz meseca v mesec spreminjajo. Tudi če je poraba nekega stanovanja v dveh zaporednih mesecih ogrevalne sezone popolnoma enaka, se bo delež stroškov tega stanovanja med mesecema skoraj sigurno spremenil, saj se bo poraba stavbe med mesecema vsaj nekoliko spremenila.
- Kakšen delež stroškov ogrevanja bo imelo stanovanje, ki bo imelo celo obračunsko obdobje zaprte radiatorje?
- Delež bo odvisen od deleža stroškov, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (50 – 80 %) in preostalega deleža, ki se obračuna po ogrevani površini. V postopku izračuna se
- bo porabniški delež stanovanja z zaprtimi radiatorji iz 0 % dvignil na 40 % povprečja (gledano na m2), to zvišanje pa se bo enakomerno prelilo v znižanje stroškov za vse stanovalce. Končni delež stroška za ogrevanje stanovanja z zaprtimi radiatorji se bo gibal nekje med 50 % in 70 % povprečja. Na drugi strani bo stanovanje, ki mu je bil porabniški delež navzgor omejen na 300 % povprečja, dobilo končni delež stroška nekje med 200 % in 260 % povprečja. Slednje stanovanje bo na položnici dobilo 3 do 5 kratnik stroška stanovanja z zaprtimi radiatorji, preračunano na m2 ogrevane površine, pri čemer je upoštevan tudi že strošek ogrevanja skupnih prostorov.
- Kaj preprečuje, da bi se stanovalci greli na račun sosedov?
- Stanovanja, ki bodo po izkazanih odčitkih delilnikov porabila pod 40 % povprečja na m2, bodo toploto, ki jo prejmejo s pasivnim odjemom od sosedov, plačala preko minimalno določenega porabniškega deleža, postavljenega na 40 % povprečja. Tako bo prilagojen Pravilnik še naprej motiviral stanovalce, da varčujejo pri ogrevanju, ob tem da z varčevanjem ne pretiravajo.
- Medtem ko Pravilnik določa pravila delitve stroškov za toploto, pa širšo tematiko obravnavajo tudi drugi predpisi. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, izdan na podlagi zakona o graditvi objektov, obravnava notranje okolje v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja in določa najnižjo, še dopustno kakovost notranjega okolja. Nadalje Stanovanjski zakon določa, da morajo v večstanovanjski stavbi vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini.
- Ali se Pravilnik uporablja v vseh večstanovanjskih stavbah?
- Pravilnik se obvezno uporablja v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki imajo:
štiri ali več posamezne dele (stanovanja, lokali,…) in
skupen sistem ogrevanja in/ali skupen sistem priprave tople sanitarne vode.
v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli (npr. manj kot štirimi stanovanji),
v večstanovanjskih stavbah, ki imajo individualne naprave za ogrevanje (etažna centralna kurjava na plin v vsakem stanovanju, električne peči v vsakem stanovanju, ….), se ne uporablja za ogrevanje,
v večstanovanjskih stavbah, kjer imajo individualne naprave za pripravo tople sanitarne vode (električni bojlerji v vsakem stanovanju, …), se ne uporablja za toplo sanitarno vodo,
v večstanovanjskih stavbah, v katerih ima vsak posamezni del svojo toplotno podpostajo, v kateri se individualno pripravlja topla voda in ogrevanje.
- Ali se Pravilnik uporablja za stanovanja, ki niso priključena na skupni ogrevalni sistem?
- Če posamezna stanovanja niso priključena na skupni ogrevalni sistem in tako stanje ni posledica kršenja gradbenih in stanovanjskih predpisov ter lastniki teh stanovanj po pogodbi o medsebojnih razmerjih do ogrevalnega sistema nimajo nobenih obveznosti (npr. v primerih, ko se je centralno ogrevanje v večstanovanjske hiše skladno s projektom vgradilo naknadno v samo nekatere enote), potem se Pravilnik uporablja le za preostala stanovanja, torej tista stanovanja, ki so priključena na skupni ogrevalni sistem.
- Iz veljavnih gradbenih in stanovanjskih predpisov tudi ne izhaja in ni razvidno, da bi bilo dopustno, da bi se lastniki v večstanovanjski stavbi, kjer so načrtovane in vgrajene inštalacije za določen način ogrevanja, lahko odločili, da se iz enotnega načina ogrevanja odklopijo in si sami (individualno) uredijo ogrevanje za svoje stanovanje.
- Ali se Pravilnik uporablja, če delilniki niso vgrajeni?
- Pravilnik se uporablja v vseh primerih večstanovanjskih stavb z več kot štirimi posameznimi deli, ki imajo centralno ogrevanje oziroma centralno pripravo sanitarne tople vode, in določa način delitve stroškov za toploto tudi če delilniki niso vgrajeni.
- Ali se Pravilnik uporablja v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli?
- Ne, način delitve stroškov za toploto v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli določa Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb.
- Ali se Pravilnik uporablja v stavbah, v katerih je razvod toplote napeljan do toplotnih podpostaj, ki služijo tako za pripravo tople vode in tudi za ogrevanje posameznih delov stavb?
- Za stavbe, v katerih ima vsak posamezni del svojo toplotno podpostajo, ker na nivoju stavbe ni ločenega sistema centralnega ogrevanja in sistema centralne priprave tople vode, se Pravilnik ne uporablja. V teh primerih se stroški za toploto delijo na osnovi splošnega načela Stvarnopravnega zakonika, torej glede na solastniške deleže, razen če se lastniki s pogodbo ne dogovorijo drugače. V slednjem primeru pa se lahko še vedno smiselno uporabijo nekatere določbe Pravilnika.
- Ali Pravilnik upošteva manjša ogrevalna telesa, ki jih uporabljam poleg centralnega ogrevanja?
- Pravilnik določa način delitve le za skupne ogrevalne sisteme, zato pri delitvi skupnih stroškov ne more upoštevati individualnih sistemov temveč le tiste, ki so v skupni rabi in lasti vseh etažnih lastnikov.
- Ali se stroški delijo za vsako stavbo posebej ali za vse stavbe s skupno kotlovnico skupaj?
- Za vsako stavbo posebej. Meritve toplote, ločeno za ogrevanje in pripravo tople vode, so po Energetskem zakonu obvezne za vsako stavbo posebej. To se nanaša na vse stavbe, tako na tiste, ki se s toploto oskrbujejo iz sistema daljinskega ogrevanja, ki se izvaja kot javna služba, kot tudi tiste stavbe s skupno kotlovnico.
- Ali je Pravilnik tisti predpis, ki določa obveznost vgradnje delilnikov?
- Ne, obveznost vgradnje določa Energetski zakon. Pravilnik določa le način delitve stroškov za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroškov za gorivo v primeru skupne kurilne naprave (skupne kotlovnice po Stanovanjskem zakonu ali skupnega kotla ene večstanovanjske stavbe), to je stroškov, ki so odvisni od količine porabljene toplote. To velja tako za toploto za ogrevanje, kot tudi za toploto za pripravo tople sanitarne vode.
- Ali Pravilnik določa način delitve vseh stroškov za ogrevanje?
- Ne, Pravilnik določa le način delitve tistih stroškov, ki so odvisni od količine toplote, ki jo posamezna stavba porabi. To so stroški za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja in stroški za gorivo v skupni kotlovnici. Drugi stroški za toploto, ki niso odvisni od količine porabljene toplote oziroma goriva, se delijo po Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb. To velja za priključno moč v primeru oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja, priključno moč za zemeljski plin, kemično pripravo vode za ogrevanje, dimnikarske storitve, plače kurjača ter druge obratovalne stroške kotlovnice.
- Ali Pravilnik določa način delitve stroškov za količino porabljene tople vode?
- Merjenje vode urejajo drugi predpisi. Način delitve stroškov za samo vodo ureja Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. To se nanaša na vso vodo (tekočino), tako hladno kot toplo.
Če ima večstanovanjska stavba le skupen sistem ogrevanja, nima pa skupnega sistema za pripravo tople vode, se uporabljajo samo določbe za ogrevanje.
Če ima večstanovanjska stavba le skupen sistem za pripravo tople vode, nima pa skupnega sistema ogrevanja, se uporabljajo samo določbe, ki se nanašajo na toplo sanitarno vodo.
Pravilnik se ne uporablja:
Vpliv lege
V večstanovanjskih in drugih stavbah je vpliv lege na porabo ogrevanja lahko različen za posamezne enote, saj vsaka enota lahko izkorišča sončno energijo in toplotne tokove v drugačnem obsegu, odvisno od svoje lege, nadstropja, orientacije in sosednjih objektov.
Tukaj so ključni vplivi lege na posamezne enote v zimskih mesecih:
Stanovanja v zgornjih nadstropjih: Stanovanja na vrhu stavbe so običajno najbolj izpostavljena zunanjim temperaturnim spremembam, ker so najslabše zaščitena pred zunanjimi vplivi. V zimskih mesecih so lahko bolj hladna, saj so bližje strehi, ki ni vedno optimalno izolirana. Zaradi tega je večja potreba po ogrevanju, saj toplotna izguba preko strehe lahko predstavlja pomemben delež celotne izgube toplote v stanovanju. Vendar pa so ta stanovanja lahko tudi bolj izpostavljena sončni svetlobi, če je streha oblikovana tako, da omogoča pasivno ogrevanje.
Stanovanja na južni strani stavbe: Enote, ki se nahajajo na južni strani stavbe, so pogosto izpostavljene večjemu številu sončnih ur čez dan. To pomeni, da v zimskih mesecih prejmejo več naravne svetlobe, kar pripomore k naravnemu segrevanju prostorov. Kljub temu, da bo ogrevanje še vedno potrebno, bo poraba manjša zaradi pasivnega ogrevanja, ki ga zagotavlja sončna energija. To velja predvsem za tiste enote, ki imajo velika okna ali steklene površine na južni strani, saj omogočajo neposreden vdor sončne svetlobe.
Stanovanja na severni strani stavbe: Stanovanja na severni strani so bolj izpostavljena hladnejšim zunanjim temperaturam, ker prejemajo manj sončne svetlobe, predvsem pozimi. To pomeni, da bodo ta stanovanja v zimskih mesecih potrebovala več energije za ogrevanje, saj toplota iz notranjih prostorov hitro uhaja skozi stene, okna in streho. Zunanje hladne temperature dodatno poslabšajo toplotne razmere v teh enotah, zato je potrebno natančno upravljanje ogrevanja in dobra izolacija, da se omeji prekomerna poraba energije.
Stanovanja v nižjih nadstropjih: Stanovanja, ki se nahajajo v nižjih nadstropjih večstanovanjske stavbe, so običajno bolj zaščitena pred neposredno izpostavljenostjo zunanjim temperaturam in močnejšimi vetrovi. Vendar pa so ta stanovanja pogosto bolj izpostavljena hladnim talnim površinam, če ni dobro izolirana podlaga, kot so kleti.
Stanovanja ob zunanji steni (sosednje enote): Enote, ki mejijo na zunanje stene, so bolj izpostavljene toplotnim izgubam. Zunanje stene namreč omogočajo večji izhod toplote v zimskih mesecih. Tudi sosednje enote lahko vplivajo na porabo energije; na primer, če so sosednje enote nezadostno ogrevane, lahko to povzroči večje toplotne izgube, zaradi česar se mora ogrevanje povečevati.

Korekturni faktorji omogočajo pravičnejšo delitev stroškov za ogrevanje med stanovanji z različno lego. Stanovanja na izpostavljenih legah (vogalnih, pritličnih in zgornjih) potrebujejo zaradi večjih toplotnih izgub tudi več energije za ogrevanje glede na ostala stanovanja. V kolikor se porabniški deleži ne bi korigirali s korekturnimi faktorji, lastniki v »sendviču« ne bi bili zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe, lastniki v vogalnih legah pa bi bili nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj.
Za posamezne dele stavbe z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) in zato z nadpovprečno porabo toplote za ogrevanje, se porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo. Korekturni faktorji za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi se določijo glede na celotne toplotne izgube posameznih delov stavbe.
Korekturne faktorje izračuna izvajalec delitve po enačbi iz 15. člena Pravilnika na osnovi podatkov o celotnih toplotnih izgubah posameznih delov stavbe. Podatke o celotnih toplotnih izgubah mu je dolžan posredovati upravnik oziroma etažni lastniki, kadar stavba nima upravnika.
V takem primeru pogoji za delitev stroškov za toploto po Pravilniku niso izpolnjeni, saj so korekturni faktorji obvezen parameter delitve. V takem primeru se stroške deli po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.
Pravilnik določa, da se celotne toplotne izgub izračunajo na osnovi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah (PURES), in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice, kjer je v prilogi 5 določena tudi natančna metodologija za izračun toplotnih izgub posameznega stanovanja. Pri izračunu se za toplotne prehodnosti transparentnih delov elementov zunanje površine stavbe privzamejo največje dovoljene vrednosti skladno s PURES, poleg tega pa se še privzame naravno prezračevanje posameznih delov stavbe s stopnjo izmenjave zraka 0,50 h-1.
Izračun je zahteven, zato ga lahko naredi le izkušen strokovnjak gradbene fizike.
Izdelovalec izračuna celotnih toplotnih izgub za namen korekturnih faktorjev ne potrebuje licence, mora pa imeti izkušnje in znanja na področju gradbene fizike, saj izračun ni enostaven.
Strošek za lastnike predstavlja pridobitev ustreznih podatkov o celotnih toplotnih izgubah.
Priporočljivo je, da se izračune o celotnih toplotnih izgubah naroči skupaj z izdelavo energetske izkaznice, saj je za lastnike stanovanj to cenovno ugodneje kot naročanje dveh storitev posebej.
Pravilnik določa, da je korekturne faktorje potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.
Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika 2010, se lahko (ni pa nujno) uporabljajo še do 1.1.2025. V primerih, ko korekturni faktorji niso bili določeni na osnovi strokovnih izračunov celotnih toplotnih izgub, se priporoča njihova ponovna določitev v skladu z zahtevami veljavnega Pravilnika.
Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika, ki je veljal od 4.11.2015 do 23.9.2016, se štejejo za skladne z veljavnim Pravilnikom.
Ne glede možnost uporabe "starih" korekturnih faktorjev, je te v vsakem primeru potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.
Celoten ovoj stavbe (stene, streha in plošča proti tlom oziroma kleti) so skupni del, ki je v lasti vseh lastnikov posameznih delov. Zato si vsi lastniki delijo stroške, ki nastajajo na teh elementih.
Da, korekturni faktorji izračunani na osnovi celotnih toplotnih izgub oz. po metodologiji 15. člena Pravilnika so obvezni parameter delitve.
Ne, uporaba korekturnih faktorjev je obvezna.
Teoretično da, v praksi pa takih primerov ni.
Če korekturni faktorji niso izračunani oz. določeni v skladu s Pravilnikom, potem se njegovih določb ne da izvajati in je potrebno stroške za toploto deliti po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.