Skip to Content
Domov └Odgovori na ključna vprašanja └-
Odgovori na ključna vprašanja

Odgovori na ključna vprašanja

Delitev in obračunavanje stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah, naj bi bilo z uvedbo prilagojenega Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju »Pravilnik«) bolj pravično. Pri stanovalcih, ki so se soočali s težavami in jih težko reševali, se pojavljajo različna vprašanja. Zbrali smo nekaj ključnih vprašanj in nanje odgovorili. Preverite, če so med njimi tudi vaša.
Pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo!
Start this Course
Odgovoren Moj.gs ekipa
Zadnja posodobitev 06/10/2025
Člani 2
View all
Glavne novosti pravilnika (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16)
Glavne novosti pravilnika (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16)
Predogled
  1. Kakšne spremembe je prinesel nov prilagojeni Pravilnik?
  2. Pravilnik omogoča bolj pravično delitev stroškov za ogrevanje predvsem v primerih pretiranega varčevanja in nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki ter preprečuje morebitne zlorabe. Omenjeni primeri so se tudi doslej pojavljali bolj redko, zato pri veliki večini stavb, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb.

  4. Kdaj je začel veljati
  5. Nov Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 24. 9. 2016. Pri obračunskih obdobjih, ki so se začela pred tem datumom, se Pravilnik začne uporabljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem.

  7. Kakšne so koristi za stanovalce?
  8. Prilagojen Pravilnik odpravlja negotovost pri stanovalcih glede načina izračuna porabniških deležev (po delilnikih ali ogrevani površini), onemogoča zlorabe in nepravičnosti, ki so v zadnjem letu lahko tudi odvračale od varčevanja z energijo. Stanovalci bodo bolj motivirani, da svoja stanovanja vsaj minimalno ogrevajo in posledično ne povzročajo škode sosedom, stavbi in svojemu zdravju, ob tem da Pravilnik še naprej spodbuja varčevanje in ukrepe učinkovitega ravnanja z energijo.

  10. Ali je bila uvedba delilnikov smiselna?
  11. Uvedba delilnikov v letu 2010 je bil zelo učinkovit ukrep zmanjševanja porabe energije. Omogočil je plačevanje stroškov za toploto glede na njeno porabo, kar lastnike motivira za varčevanje in uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, saj s tem znižujejo svoje stroške. Že v prvem letu po uvedbi delilnikov so bile zaznane precejšnje spremembe pri ravnanju, prihranki energije za ogrevanje so tako v posameznih primerih znašali tudi 30 % in več.

  13. Zakaj so bile potrebne spremembe Pravilnika?
  14. Pri izvajanju pravilnika 2015 so se v določenih primerih pojavljale zlorabe in nepravičnosti, kljub temu da je te negativne učinke pravilnik z 18. in 19. členom pravzaprav skušal odpraviti. To je povzročalo nezadovoljstvo in negotovost lastnikov. V praksi se je pokazalo, da lahko omenjena člena na varčevanje z energijo vplivata celo destimulativno. V primerih, ko je večina lastnikov z varčevanjem pretiravala (in se tako ogrevala na račun sosedov, povzročala škodo na skupnih delih stavbe ter živela v neustreznih bivalnih pogojih) ali pa v primerih prekomerne porabe že samo enega lastnika, se je namreč poraba toplote vsem stanovalcem obračunala le po površini, ne glede na njihovo prizadevanje za varčevanje.

  16. Ali Pravilnik prinaša višje stroške za ogrevanje?
  17. Stroški za ogrevanje se ne bodo povišali, bodo pa v primeru anomalij nekoliko drugače oz. pravičneje razporejeni. Pri veliki večini stavb, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb.

  19. Ali je določitev minimalnega porabniškega deleža na 40 % povprečja pravična do lastnikov, ki varčujejo in po odčitkih delilnikov ne dosegajo tolikšne porabe?
  20. Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40 % povprečne porabe na m2 se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Sočasno določitev minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj.

  22. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo (cca. 14 -17 °C).

  24. Ali je pošteno, da z omejitvijo porabniškega deleža na največ 300 % povprečja nagrajujemo tiste, ki so morda porabili več?
  25. Sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine, kar so pokazale analize, ki temeljijo na podatkih velikega števila meritev. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov. Stanovanja, ki se nadpovprečno ogrevajo, ob tem ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja. Gre za obrnjen proces kot pri pretiranem varčevanju.

  27. Velika poraba toplote je lahko posledica upravičenih razlogov kot so bolezen, majhni otroci, starost, lahko pa je tudi posledica malomarnosti ali namernega pretiranega prezračevanja, ko gre za kršenje stanovanjskih in gradbenih predpisov.

  29. Ali se deleži stroškov med obračunskimi obdobji spreminjajo?
  30. Da, saj so odvisni od velikega števila podatkov vseh delov stavb, od katerih se mnogi iz meseca v mesec spreminjajo. Tudi če je poraba nekega stanovanja v dveh zaporednih mesecih ogrevalne sezone popolnoma enaka, se bo delež stroškov tega stanovanja med mesecema skoraj sigurno spremenil, saj se bo poraba stavbe med mesecema vsaj nekoliko spremenila.

  32. Kakšen delež stroškov ogrevanja bo imelo stanovanje, ki bo imelo celo obračunsko obdobje zaprte radiatorje?
  33. Delež bo odvisen od deleža stroškov, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (50 – 80 %) in preostalega deleža, ki se obračuna po ogrevani površini. V postopku izračuna se
  34. bo porabniški delež stanovanja z zaprtimi radiatorji iz 0 % dvignil na 40 % povprečja (gledano na m2), to zvišanje pa se bo enakomerno prelilo v znižanje stroškov za vse stanovalce. Končni delež stroška za ogrevanje stanovanja z zaprtimi radiatorji se bo gibal nekje med 50 % in 70 % povprečja. Na drugi strani bo stanovanje, ki mu je bil porabniški delež navzgor omejen na 300 % povprečja, dobilo končni delež stroška nekje med 200 % in 260 % povprečja. Slednje stanovanje bo na položnici dobilo 3 do 5 kratnik stroška stanovanja z zaprtimi radiatorji, preračunano na m2 ogrevane površine, pri čemer je upoštevan tudi že strošek ogrevanja skupnih prostorov.

  36. Kaj preprečuje, da bi se stanovalci greli na račun sosedov?
  37. Stanovanja, ki bodo po izkazanih odčitkih delilnikov porabila pod 40 % povprečja na m2, bodo toploto, ki jo prejmejo s pasivnim odjemom od sosedov, plačala preko minimalno določenega porabniškega deleža, postavljenega na 40 % povprečja. Tako bo prilagojen Pravilnik še naprej motiviral stanovalce, da varčujejo pri ogrevanju, ob tem da z varčevanjem ne pretiravajo.

  39. Medtem ko Pravilnik določa pravila delitve stroškov za toploto, pa širšo tematiko obravnavajo tudi drugi predpisi. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, izdan na podlagi zakona o graditvi objektov, obravnava notranje okolje v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja in določa najnižjo, še dopustno kakovost notranjega okolja. Nadalje Stanovanjski zakon določa, da morajo v večstanovanjski stavbi vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini.

00:00
0 0
Vpliv lege
Vpliv lege
Predogled

Vpliv lege

V večstanovanjskih in drugih stavbah je vpliv lege na porabo ogrevanja lahko različen za posamezne enote, saj vsaka enota lahko izkorišča sončno energijo in toplotne tokove v drugačnem obsegu, odvisno od svoje lege, nadstropja, orientacije in sosednjih objektov. 

Tukaj so ključni vplivi lege na posamezne enote v zimskih mesecih:

  • Stanovanja v zgornjih nadstropjih: Stanovanja na vrhu stavbe so običajno najbolj izpostavljena zunanjim temperaturnim spremembam, ker so najslabše zaščitena pred zunanjimi vplivi. V zimskih mesecih so lahko bolj hladna, saj so bližje strehi, ki ni vedno optimalno izolirana. Zaradi tega je večja potreba po ogrevanju, saj toplotna izguba preko strehe lahko predstavlja pomemben delež celotne izgube toplote v stanovanju. Vendar pa so ta stanovanja lahko tudi bolj izpostavljena sončni svetlobi, če je streha oblikovana tako, da omogoča pasivno ogrevanje.

  • Stanovanja na južni strani stavbe: Enote, ki se nahajajo na južni strani stavbe, so pogosto izpostavljene večjemu številu sončnih ur čez dan. To pomeni, da v zimskih mesecih prejmejo več naravne svetlobe, kar pripomore k naravnemu segrevanju prostorov. Kljub temu, da bo ogrevanje še vedno potrebno, bo poraba manjša zaradi pasivnega ogrevanja, ki ga zagotavlja sončna energija. To velja predvsem za tiste enote, ki imajo velika okna ali steklene površine na južni strani, saj omogočajo neposreden vdor sončne svetlobe.

  • Stanovanja na severni strani stavbe: Stanovanja na severni strani so bolj izpostavljena hladnejšim zunanjim temperaturam, ker prejemajo manj sončne svetlobe, predvsem pozimi. To pomeni, da bodo ta stanovanja v zimskih mesecih potrebovala več energije za ogrevanje, saj toplota iz notranjih prostorov hitro uhaja skozi stene, okna in streho. Zunanje hladne temperature dodatno poslabšajo toplotne razmere v teh enotah, zato je potrebno natančno upravljanje ogrevanja in dobra izolacija, da se omeji prekomerna poraba energije.

  • Stanovanja v nižjih nadstropjih: Stanovanja, ki se nahajajo v nižjih nadstropjih večstanovanjske stavbe, so običajno bolj zaščitena pred neposredno izpostavljenostjo zunanjim temperaturam in močnejšimi vetrovi. Vendar pa so ta stanovanja pogosto bolj izpostavljena hladnim talnim površinam, če ni dobro izolirana podlaga, kot so kleti.

  • Stanovanja ob zunanji steni (sosednje enote): Enote, ki mejijo na zunanje stene, so bolj izpostavljene toplotnim izgubam. Zunanje stene namreč omogočajo večji izhod toplote v zimskih mesecih. Tudi sosednje enote lahko vplivajo na porabo energije; na primer, če so sosednje enote nezadostno ogrevane, lahko to povzroči večje toplotne izgube, zaradi česar se mora ogrevanje povečevati.


Korekturni faktorji omogočajo pravičnejšo delitev stroškov za ogrevanje med stanovanji z različno lego. Stanovanja na izpostavljenih legah (vogalnih, pritličnih in zgornjih) potrebujejo zaradi večjih toplotnih izgub tudi več energije za ogrevanje glede na ostala stanovanja. V kolikor se porabniški deleži ne bi korigirali s korekturnimi faktorji, lastniki v »sendviču« ne bi bili zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe, lastniki v vogalnih legah pa bi bili nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj.

Za posamezne dele stavbe z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) in zato z nadpovprečno porabo toplote za ogrevanje, se porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo. Korekturni faktorji za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi se določijo glede na celotne toplotne izgube posameznih delov stavbe.

Korekturne faktorje izračuna izvajalec delitve po enačbi iz 15. člena Pravilnika na osnovi podatkov o celotnih toplotnih izgubah posameznih delov stavbe. Podatke o celotnih toplotnih izgubah mu je dolžan posredovati upravnik oziroma etažni lastniki, kadar stavba nima upravnika.

V takem primeru pogoji za delitev stroškov za toploto po Pravilniku niso izpolnjeni, saj so korekturni faktorji obvezen parameter delitve. V takem primeru se stroške deli po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.

Pravilnik določa, da se celotne toplotne izgub izračunajo na osnovi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah (PURES), in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice, kjer je v prilogi 5 določena tudi natančna metodologija za izračun toplotnih izgub posameznega stanovanja. Pri izračunu se za toplotne prehodnosti transparentnih delov elementov zunanje površine stavbe privzamejo največje dovoljene vrednosti skladno s PURES, poleg tega pa se še privzame naravno prezračevanje posameznih delov stavbe s stopnjo izmenjave zraka 0,50 h-1.

Izračun je zahteven, zato ga lahko naredi le izkušen strokovnjak gradbene fizike.

Izdelovalec izračuna celotnih toplotnih izgub za namen korekturnih faktorjev ne potrebuje licence, mora pa imeti izkušnje in znanja na področju gradbene fizike, saj izračun ni enostaven.

Strošek za lastnike predstavlja pridobitev ustreznih podatkov o celotnih toplotnih izgubah.

Priporočljivo je, da se izračune o celotnih toplotnih izgubah naroči skupaj z izdelavo energetske izkaznice, saj je za lastnike stanovanj to cenovno ugodneje kot naročanje dveh storitev posebej.

Pravilnik določa, da je korekturne faktorje potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika 2010, se lahko (ni pa nujno) uporabljajo še do 1.1.2025. V primerih, ko korekturni faktorji niso bili določeni na osnovi strokovnih izračunov celotnih toplotnih izgub, se priporoča njihova ponovna določitev v skladu z zahtevami veljavnega Pravilnika.

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika, ki je veljal od 4.11.2015 do 23.9.2016, se štejejo za skladne z veljavnim Pravilnikom.

Ne glede možnost uporabe "starih" korekturnih faktorjev, je te v vsakem primeru potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.

Celoten ovoj stavbe (stene, streha in plošča proti tlom oziroma kleti) so skupni del, ki je v lasti vseh lastnikov posameznih delov. Zato si vsi lastniki delijo stroške, ki nastajajo na teh elementih.

Da, korekturni faktorji izračunani na osnovi celotnih toplotnih izgub oz. po metodologiji 15. člena Pravilnika so obvezni parameter delitve.

Ne, uporaba korekturnih faktorjev je obvezna.

Teoretično da, v praksi pa takih primerov ni.

Če korekturni faktorji niso izračunani oz. določeni v skladu s Pravilnikom, potem se njegovih določb ne da izvajati in je potrebno stroške za toploto deliti po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.




00:00
0 0
Vgradnja delilnikov, ogrevalni sistem
Vgradnja delilnikov, ogrevalni sistem
Predogled
  1.   Kakšno funkcijo imajo delilniki stroškov za toploto?
  2. Delilniki omogočajo določitev deležev stroškov toplote za posamezne dele stavbe, za ogrevanje in za pripravo tople vode. V skladu z Energetskim zakonom morajo lastniki posameznih delov vgraditi merilne naprave, ki omogočajo ugotavljanje dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe. Za te naprave je v Pravilniku uporabljen skupen izraz »delilniki« stroškov toplote. Na osnovi odčitkov z delilnikov se potem določijo porabniški deleži, ki so osnova za določitev deležev stroškov za toploto posameznih delov stavb.

  4. Za delitev stroškov toplote za ogrevanje se kot delilniki uporabljajo merilniki toplote ali pa tudi »delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih«. Za delitev stroškov toplote za pripravo tople vode se kot delilniki uporabljajo vodomeri za toplo vodo.

  6.   Za katero vrsto delilnikov se naj odločimo lastniki?
  7. Pravilnik določa, da morajo lastniki vgraditi merilnike toplote. Za delitev stroškov za ogrevanje je v posamezne dele stavbe v osnovi potrebno vgraditi merilnike toplote. Za delitev stroškov za pripravo tople vode je v posamezne dele stavbe potrebno vgraditi vodomere tople vode. Merilniki toplote in tudi vodomeri tople vode morajo ustrezati meroslovnim predpisom, po katerih jih je treba overiti vsakih pet let.

  9. Če toplota za ogrevanje vstopa v posamezni del stavbe na več mestih, se lahko uporabljajo tudi delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih. V tem primeru morajo biti vsi delilniki na radiatorjih v stavbi iste vrste in istega tipa. Delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih, morajo ustrezati predpisanemu standardu SIST EN 834 in jih ni treba overjati, njihova običajna življenjska doba pa je 10 let.

  11.   Katerim standardom oziroma predpisom morajo ustrezati delilniki?
  12. Delilniki za namestitev na radiatorje morajo biti izdelani v skladu standardom SIST EN 834.

  14. Merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo merilne instrumente. Gre za Zakon o meroslovju in Pravilnik o merilnih instrumentih, za področje pa je pristojen Urad RS za meroslovje.

  16.   Ali je potrebno delilnike overiti?
  17. Po meroslovnih predpisih se lahko uporabljajo le overjeni merilniki toplote in vodomeri tople vode. Rok za overjanje teh merilnih naprav je vsakih pet let.

  19. Delilnikov, ki so nameščeni na radiatorje, ni treba overjati, imajo pa omejeno življenjsko dobo ki jo predpiše proizvajalec in običajno traja 10 let.

  21.   Ali lahko etažni lastniki s 100 % soglasjem odločijo o uporabi delilnikov, ki jim je pretekel rok uporabe ali pa niso overjeni?
  22. Vgradnja delilnikov je obvezna in ni predmet izbire. Če delilniki niso overjeni ali jim je pretekla življenjska doba, se šteje, kot da niso vgrajeni, saj ne izpolnjujejo pogojev, ki jih zahteva Pravilnik.

  24.   Kakšna je življenjska doba delilnikov za namestitev na radiatorje?
  25. Običajna življenjska doba delilnikov za namestitev na radiatorje je 10 let.

  27.   Zakaj je zahteva, da morajo biti delilniki iste vrste in tipa postavljena samo za delilnike, ki se namestijo na radiatorje, ne pa tudi za merilnike toplote in vodomere?
  28. V primeru delilnikov na radiatorjih je zahteva po isti vrsti in tipu postavljena zato, ker odčitki delilnikov različnih tipov ali proizvajalcev niso primerljivi.

  30. Za merilnike toplote in vodomere za toplo vodo zahteva ni potrebna. V primeru merilnikov toplote in vodomerov se lahko tudi le del teh odčitava daljinsko, drugi del pa ročno, saj vsi tipi merilnikov toplote merijo količino porabljene toplotne energije, vodomeri pa količino porabljene tople vode.

  32.   Kako mora biti delilnik za na radiatorje združljiv z ogrevalnim sistemom ?
  33. Tako, da omogoča namestitev na radiator in indikacijo porabe toplote. Delilnika, namenjenega za namestitev na radiatorje, ni mogoče namestiti na druga grelna telesa, kot so konvektorji ali talna gretja.

  35.   Je potrebno delilnike namestiti tudi v skupnih prostorih?
  36. Običajno ne. Poraba toplote v skupnih delih stavbe je zajeta v delu stroškov za toploto za ogrevanje, ki se med posamezne dele stavbe deli po ključu ogrevane površine.

  38.   Kako vemo, da so delilniki na radiatorjih pravilno nameščeni?
  39. Delilniki morajo biti nameščeni na radiatorje v skladu z navodili proizvajalca. Običajno se jih namesti na sredino dolžine in na okoli 75 % višine radiatorja, merjeno od spodaj navzgor. Pri dolgih radiatorjih se namesti dva ali več delilnikov.

  41.   Ali so na voljo državne spodbude za vgradnjo delilnikov? Kaj pa za druge ukrepe učinkovite rabe energije?
  42. Finančne spodbude za nakup in vgradnjo delilnikov stroškov toplote niso na voljo, ker je vgradnja obvezna.

  44. So pa na voljo finančne spodbude za prenovo ogrevalnih sistemov (vgradnjo termostatskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in druge ukrepe) ter za izolacijo stavb. Finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov za ukrepe za zmanjšanje porabe energije in rabo obnovljivih virov energije nudi Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad.

  46.   Zakaj se uporablja izraz »delilniki stroškov toplote« in ne »merilnik porabe toplote« ?
  47. Ne glede na vrsto merilnih naprav (delilniki, ki se namestijo na radiatorje, vodomeri ali merilniki toplote), so vse uporabljajo v funkciji delilnikov stroškov toplote. Merilna naprave indicira porabo posameznega dela glede na vsoto vseh posameznih delov. Tudi v primeru, če so za posamezna stanovanja vgrajeni merilniki toplote, vsota tako izmerjene porabe toplote vseh posameznih delov zaradi vmesnih izgub ni enaka izmerjeni porabi toplote celotne stavbe.

  49.   Ali kažejo delilniki na radiatorjih kilovatne ure?
  50. Delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih, ne kažejo kilovatnih ur. Elektronski delilniki, ki se najpogosteje vgrajujejo, štejejo enote porabe. Pri tem sta dve možnosti:

      • pri montaži se delilnik nastavi na nazivno toplotno moč radiatorja. V tem primeru delilnik šteje enote porabe, ki so sorazmerne količini toplote, ki jo odda radiator,

      • delilnik se ne nastavi, zato šteje enote porabe enako ne glede na velikost radiatorja, ki se upošteva računsko v postopku delitve stroškov.

    51. Priporoča se prva možnost, saj lahko samo v tem primeru uporabniki primerjajo oddajo toplote radiatorjev med seboj, kar jim daje jasno sliko o porabi toplote.

  51.  Je za pravično delitev stroškov po Pravilniku potrebno v razvodu centralnega ogrevanja zagotoviti ustrezen pretok, pritisk in temperaturo vode za vse radiatorje, ne glede na oddaljenost od črpalke?
  52. Da, priporoča se, da je razvod centralnega ogrevanja hidravlično uravnotežen, vendar to ni področje, ki bi ga urejal Pravilnik. Za pravilno obratovanje in vzdrževanje skupnega ogrevalnega sistema so odgovorni lastniki oz. upravnik.

  54.   Ali Pravilnik določa kakšna mora biti minimalna temperatura v stanovanju?
  55. Ne, ker to ni področje, ki bi ga urejal Pravilnik. Projektiranje, vzdrževanje in obratovanje stavb in njihovih ogrevalnih sistemov je določeno v predpisih, izdanih na podlagi zakona o graditvi objektov in stanovanjskega zakona.
00:00
0 0