Skip to Content
Domov └Odgovori na ključna vprašanja └- └Način delitve stroškov

Odgovori na ključna vprašanja

Nazadnje posodobljeno: 05/10/2025

Completed

Način delitve stroškov

Predhodni
Start this Course
Naslednji
Fullscreen Deli
Click on the "Edit" button in the top corner of the screen to edit your slide content.
  1.   Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po Pravilniku?
  2. Po Pravilniku se delijo stroški za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroški za gorivo, ki se porabi v skupni kotlovnici. Gre za stroške, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto oziroma gorivo za stavbo.

  4.   Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po pravilniku o upravljanju?
  5. Po pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb se delijo stroški za: dimnikarske storitve, obratovalni stroški kotlovnice in stroški za kemično pripravo vode za ogrevanje ter stroški za priključno moč.

  7.   Kaj je namen razdelilnika stroškov?
  8. Izvajalec delitve stroškov na osnovi postopkov Pravilnika izdela razdelilnik stroškov, ki podaja deleže stroškov posameznih delov stavb, posebej za toploto za ogrevanje in posebej za toploto priprave tople vode. Razdelilnik sam torej še ne vsebuje denarnih zneskov, ampak samo deleže, ki so poleg skupnega zneska stroškov potrebni za obračun.

  10.   Kateri podatki so potrebni za določitev deleža stroškov za ogrevanje mojega stanovanja?
  11. Potrebni so odčitki delilnikov konkretnega stanovanja ter tudi odčitki z delilnikov vseh drugih stanovanj. Za določitev deležev stroškov morajo biti znane tudi ogrevane površine stanovanj.

  13.   Ali se stanovanjski in poslovni del v kombiniranih stavbah obravnavata ločeno?
  14. Da. V primeru stanovanjsko–poslovnih in poslovno–stanovanjskih stavb, se stroški najprej razdelijo na stanovanjski in poslovni del, nato pa se vsak obravnava posebej.

  16. Če so nameščene merilne naprave, se stroški med stanovanjski in poslovni del delijo na podlagi izmerjene porabe, če jih ni, se delijo po priključni moči, če tudi teh podatkov ni, pa po razmerju površine (ne ogrevane površine, saj gre za osnovni princip delitve skupnih stroškov iz Stvarnopravnega zakonika).

  18.   Kako se razdelijo celotni stroški za toploto na ogrevanje in na pripravo tople vode?
  19. Energetski zakon določa, da je za vsako stavbo potrebno ločeno meriti toploto za ogrevanje in toploto za pripravo tople sanitarne vode.

  21. Pravilnik določa način delitve tudi, če toplota za pripravo tople vode ni posebej merjena. Za stavbe, v katerih se meri volumen porabljene tople vode celotne stavbe, so v prilogi Pravilnika enačbe, po katerih se lahko določi poraba toplote oziroma goriva za pripravo tople vode.

  23. Stroški za ogrevanje in stroški za pripravo tople vode se določijo na osnovi celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo z upoštevanjem deleža porabe toplote za ogrevanje in pripravo tople vode.

  25.   Kakšen je osnovni postopek določitve porabniških deležev za ogrevanje?
  26. Najprej se na podlagi odčitkov iz delilnikov določijo osnovni porabniški deleži posameznih stanovanj. Ti se nato korigirajo s korekturnimi faktorji, da se izniči vpliv lege ter nato preračunajo na ogrevano površino. Porabniški deleži stanovanj se navzdol omejijo na 40% povprečja na m2, navzgor pa omejijo na 300 % povprečja na m2. Pri stanovanjih pri katerih odčitki z delilnikov niso na razpolago, se porabniški deleži določijo glede na delež njihove ogrevane površine oz. po določbah 11. in 12. člena Pravilnika. Na koncu se vsi porabniški deleži še preračunajo, tako da je njihova vsota enaka 100 %.


  29.   Zakaj Pravilnik ne določa natančnega deleža stroškov, ki se delijo po porabi?
  30. V Pravilniku je v 10. členu določen razpon (50 % do 80 %), v katerem se lahko giblje del stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Drugi del stroškov (20 % do 50 %) pa se deli po ključu ogrevane površine. V drugem delu je zajeta toplota, ki se ne meri – toplota za ogrevanje skupnih prostorov, toplota, ki jo oddaja cevni razvod, in toplota, ki prehaja med posameznimi enotami. Ker so stavbe glede porabe toplote, ki se ne meri, različne, višina deleža stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev, ne more biti določena s Pravilnikom.

  32.   Ali se pri obračunu v prehodnem obdobju, denimo jeseni, ko radiatorje uporablja manj kot polovica stanovalcev, upošteva odčitke delilnikov ali kvadraturo stanovanja?
  33. Pri obračunu stroškov ogrevanja stanovanj se upošteva oboje, odčitke delilnikov in tudi ogrevana površina, tako v prehodnih obdobjih kot tudi v najhladnejših mesecih. Stroški se namreč delijo na del, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (v deležu 50 – 80 %) in preostali del, ki se ga obračuna po ogrevani površini.


  36.   Če se stroški za ogrevanje stavbe delijo npr. 70 % glede na porabniške deleže in 30 % po ogrevani površini, ali mora biti isto razmerje tudi za delitev stroškov toplote za pripravo tople sanitarne vode?
  37. Ne. Delež stroškov za toploto, ki se deli po porabniških deležih (10. člen), določi izvajalec delitve posebej za ogrevanje in posebej za toplo vodo. Delež oz. razmerje je lahko seveda tudi enako, v splošnem pa ni.

  39.   Kako se določijo porabniški deleži za ogrevanje?
  40. Izvajalec delitve stroškov odčita delilnike in na osnovi odčitkov določi porabniške deleže posameznih enot. Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, določi porabniške deleže po ključu ogrevane površine. Če ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se slednje deleže še pomnoži s faktorjem 3. Za enote z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) se s korekturnimi faktorji porabniški deleži ustrezno zmanjšajo.

  42.   Kako se določijo porabniški deleži za toplo vodo?
  43. Porabniške deleže stroškov za toploto za pripravo tople vode se določi sorazmerno z odčitki delilnikov (vodomerov za toplo vodo). Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, se določi porabniške deleže na osnovi deleža števila uporabnikov, v poslovnem delu pa na osnovi deleža ogrevane površine. Če ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se slednje deleže še pomnoži s faktorjem 3.

  45.   Kako se določijo stroški za ogrevanje v primeru odsotnosti odčitkov (npr. okvara delilnikov), če lastnik ni kriv?
  46. Če ni odčitkov delilnikov takega posameznega dela, se zanj porabniški delež za ogrevanje določi na osnovi deleža ogrevane površine.

  48. V primerih, ko je za posamezni del stavbe zaradi objektivnih okoliščin odsoten le podatek posameznega delilnika, so pa na voljo podatki ostalih, Pravilnik ne prepoveduje uporabe strokovno utemeljene ocene manjkajočega merilnega podatka, če se pri naslednjem obračunskem obdobju upošteva dejanski odčitek.

  50.   Kako se določijo stroški, če nobeno stanovanje nima vgrajenih delilnikov?
  51. Tako stanje je sicer neskladno z Energetskim zakonom, če pa se slučajno pojavi, ima Pravilnik tudi za tak primer določen ključ delitve, to je po ogrevani površini.

  53.   Kdaj se namesto ogrevane površine uporabi ogrevana prostornina?
  54. Namesto ogrevane površine se v izračunih uporabi ogrevana prostornina, če se povprečna višina vsaj enega posameznega dela razlikuje od drugih posameznih delov stavbe za več kot 10 %.

  56.   Ali je zaradi spuščenih stropov (npr. Knauf) potrebno pri delitvi stroškov ogrevanja uporabljati ogrevano prostornino?
  57. Prostor med prvotnim stropom in spuščenim stropom še vedno predstavlja lastnino posameznega etažnega lastnika in ne skupnih delov. Ta vmesni prostor se prav tako ogreva, zato ni razlogov, da bi v primeru spuščenih stropov in posledično več kot 10 % razliki v višini pri izračunu uporabljali ogrevano prostornino.

  59.   Ali lahko stroške za toploto delimo po svojih pravilih, če o tem lastniki dosežemo 100 % soglasje?
  60. Ne, v vseh primerih, kjer je uporaba Pravilnika obvezna, je obvezna tudi uporaba vseh pravil, ki jih ta določa.

  62.   Ali 5. odstavek 10. člena Pravilnika lastnikom omogoča popolnoma svoboden način delitve?
  63. Ne. V 5. odstavku 10. člena Pravilnika je določeno: »Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se stroški za ogrevanje ali pripravo tople vode med posamezne dele stavbe lahko razdelijo drugače, če se lastniki dogovorijo o načinu delitve s 100 % soglasjem in obvestijo o tem izvajalca delitve.«

  65. To določilo se nanaša izključno na določbe prvega do četrtega odstavka 10. člena, torej le na razmerje dela stroškov, ki se obračuna po porabniških deležih in preostalega dela, ki se obračuna po površini. Tako lahko lastniki s 100 % soglasjem odločijo, da se jim stroški za toploto obračunajo 90 % po porabniških deležih in 10 % po površini ali celo 100 % po porabniških deležih.

  67.   Ali lahko stroške za toploto delimo neposredno po delilnikih?
  68. Ne, neposredne delitve po odčitkih delilnikov Pravilnik ne omogoča. Pravilnik pa omogoča, da s 100 % soglasjem lastniki odločijo tudi o npr. 100 % obračunu po porabniških deležih in nič po ogrevani površini. Porabniški deleži se res določijo na osnovi odčitkov delilnikov, vendar je v postopku njihove določitve treba upoštevati še druge določbe Pravilnika, to je uporabo korekturnih faktorjev, spodnjo in zgornjo omejitev porabniških deležev, itd..

  70.   Zakaj v 11. členu Pravilnika ni določeno kaj so »objektivne okoliščine«?
  71. Vse objektivne okoliščine je v Pravilniku nemogoče določiti, zato je uporabljena le pavšalna navedba. Pomembno je, da je v naslednjem členu navedeno, kdaj gre za krivdo lastnika.

  73.   Kako se določi porabniški delež za ogrevanje, če lastnik ni vgradil delilnikov ali pa jih ne dovoli odčitati?
  74. Pri delitvi stroškov za toploto za ogrevanje se lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov po lastni krivdi, določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine, ki se pomnoži s faktorjem 3. Na enak način se porabniški delež določi tudi v primerih, če lastnik:

      • ni zagotovil vgradnje delilnikov,

      • ni zagotovil pravilne vgradnje delilnikov,

      • ni zagotovil vgradnje delilnikov ustreznega tipa,

      • ne zagotovi odčitavanja delilnikov zaradi onemogočenega vstopa v posamezni del stavbe,

      • ne zagotovi overitve merilnika toplotne energije ali vodomera tople vode,

      • namerno poškoduje ali odstrani delilnike,

      • ne javi poškodbe delilnikov,

      • ne zagotovi popravila ali zamenjave delilnikov,

      • ravna v nasprotju z 8. členom tega pravilnika ali

      • izvede nedovoljen poseg v skupni sistem za ogrevanje (npr. vgradnja dodatnega grelnega telesa, vgradnja naprave za gretje sanitarne tople vode s toploto iz ogrevalnega sistema).

    75. Opozoriti velja tudi na to, da bi v primeru, ko je lastnik v svojem posameznem delu oziroma stanovanju posegel v sistem skupnega ogrevanja, lahko šlo tudi za kršitev 15. člena Stanovanjskega zakona.

Oceni
0 0

Commenting is not enabled on this course.