Skip to Content
Domov └Odgovori na ključna vprašanja
Odgovori na ključna vprašanja

Odgovori na ključna vprašanja

Delitev in obračunavanje stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah, naj bi bilo z uvedbo prilagojenega Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju »Pravilnik«) bolj pravično. Pri stanovalcih, ki so se soočali s težavami in jih težko reševali, se pojavljajo različna vprašanja. Zbrali smo nekaj ključnih vprašanj in nanje odgovorili. Preverite, če so med njimi tudi vaša.
Pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo!
Start this Course
Odgovoren Moj.gs ekipa
Zadnja posodobitev 06/10/2025
Člani 2
Vpliv lege
Vpliv lege

Vpliv lege

V večstanovanjskih in drugih stavbah je vpliv lege na porabo ogrevanja lahko različen za posamezne enote, saj vsaka enota lahko izkorišča sončno energijo in toplotne tokove v drugačnem obsegu, odvisno od svoje lege, nadstropja, orientacije in sosednjih objektov. 

Tukaj so ključni vplivi lege na posamezne enote v zimskih mesecih:

  • Stanovanja v zgornjih nadstropjih: Stanovanja na vrhu stavbe so običajno najbolj izpostavljena zunanjim temperaturnim spremembam, ker so najslabše zaščitena pred zunanjimi vplivi. V zimskih mesecih so lahko bolj hladna, saj so bližje strehi, ki ni vedno optimalno izolirana. Zaradi tega je večja potreba po ogrevanju, saj toplotna izguba preko strehe lahko predstavlja pomemben delež celotne izgube toplote v stanovanju. Vendar pa so ta stanovanja lahko tudi bolj izpostavljena sončni svetlobi, če je streha oblikovana tako, da omogoča pasivno ogrevanje.

  • Stanovanja na južni strani stavbe: Enote, ki se nahajajo na južni strani stavbe, so pogosto izpostavljene večjemu številu sončnih ur čez dan. To pomeni, da v zimskih mesecih prejmejo več naravne svetlobe, kar pripomore k naravnemu segrevanju prostorov. Kljub temu, da bo ogrevanje še vedno potrebno, bo poraba manjša zaradi pasivnega ogrevanja, ki ga zagotavlja sončna energija. To velja predvsem za tiste enote, ki imajo velika okna ali steklene površine na južni strani, saj omogočajo neposreden vdor sončne svetlobe.

  • Stanovanja na severni strani stavbe: Stanovanja na severni strani so bolj izpostavljena hladnejšim zunanjim temperaturam, ker prejemajo manj sončne svetlobe, predvsem pozimi. To pomeni, da bodo ta stanovanja v zimskih mesecih potrebovala več energije za ogrevanje, saj toplota iz notranjih prostorov hitro uhaja skozi stene, okna in streho. Zunanje hladne temperature dodatno poslabšajo toplotne razmere v teh enotah, zato je potrebno natančno upravljanje ogrevanja in dobra izolacija, da se omeji prekomerna poraba energije.

  • Stanovanja v nižjih nadstropjih: Stanovanja, ki se nahajajo v nižjih nadstropjih večstanovanjske stavbe, so običajno bolj zaščitena pred neposredno izpostavljenostjo zunanjim temperaturam in močnejšimi vetrovi. Vendar pa so ta stanovanja pogosto bolj izpostavljena hladnim talnim površinam, če ni dobro izolirana podlaga, kot so kleti.

  • Stanovanja ob zunanji steni (sosednje enote): Enote, ki mejijo na zunanje stene, so bolj izpostavljene toplotnim izgubam. Zunanje stene namreč omogočajo večji izhod toplote v zimskih mesecih. Tudi sosednje enote lahko vplivajo na porabo energije; na primer, če so sosednje enote nezadostno ogrevane, lahko to povzroči večje toplotne izgube, zaradi česar se mora ogrevanje povečevati.


Korekturni faktorji omogočajo pravičnejšo delitev stroškov za ogrevanje med stanovanji z različno lego. Stanovanja na izpostavljenih legah (vogalnih, pritličnih in zgornjih) potrebujejo zaradi večjih toplotnih izgub tudi več energije za ogrevanje glede na ostala stanovanja. V kolikor se porabniški deleži ne bi korigirali s korekturnimi faktorji, lastniki v »sendviču« ne bi bili zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe, lastniki v vogalnih legah pa bi bili nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj.

Za posamezne dele stavbe z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) in zato z nadpovprečno porabo toplote za ogrevanje, se porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo. Korekturni faktorji za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi se določijo glede na celotne toplotne izgube posameznih delov stavbe.

Korekturne faktorje izračuna izvajalec delitve po enačbi iz 15. člena Pravilnika na osnovi podatkov o celotnih toplotnih izgubah posameznih delov stavbe. Podatke o celotnih toplotnih izgubah mu je dolžan posredovati upravnik oziroma etažni lastniki, kadar stavba nima upravnika.

V takem primeru pogoji za delitev stroškov za toploto po Pravilniku niso izpolnjeni, saj so korekturni faktorji obvezen parameter delitve. V takem primeru se stroške deli po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.

Pravilnik določa, da se celotne toplotne izgub izračunajo na osnovi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah (PURES), in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice, kjer je v prilogi 5 določena tudi natančna metodologija za izračun toplotnih izgub posameznega stanovanja. Pri izračunu se za toplotne prehodnosti transparentnih delov elementov zunanje površine stavbe privzamejo največje dovoljene vrednosti skladno s PURES, poleg tega pa se še privzame naravno prezračevanje posameznih delov stavbe s stopnjo izmenjave zraka 0,50 h-1.

Izračun je zahteven, zato ga lahko naredi le izkušen strokovnjak gradbene fizike.

Izdelovalec izračuna celotnih toplotnih izgub za namen korekturnih faktorjev ne potrebuje licence, mora pa imeti izkušnje in znanja na področju gradbene fizike, saj izračun ni enostaven.

Strošek za lastnike predstavlja pridobitev ustreznih podatkov o celotnih toplotnih izgubah.

Priporočljivo je, da se izračune o celotnih toplotnih izgubah naroči skupaj z izdelavo energetske izkaznice, saj je za lastnike stanovanj to cenovno ugodneje kot naročanje dveh storitev posebej.

Pravilnik določa, da je korekturne faktorje potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika 2010, se lahko (ni pa nujno) uporabljajo še do 1.1.2025. V primerih, ko korekturni faktorji niso bili določeni na osnovi strokovnih izračunov celotnih toplotnih izgub, se priporoča njihova ponovna določitev v skladu z zahtevami veljavnega Pravilnika.

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika, ki je veljal od 4.11.2015 do 23.9.2016, se štejejo za skladne z veljavnim Pravilnikom.

Ne glede možnost uporabe "starih" korekturnih faktorjev, je te v vsakem primeru potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.

Celoten ovoj stavbe (stene, streha in plošča proti tlom oziroma kleti) so skupni del, ki je v lasti vseh lastnikov posameznih delov. Zato si vsi lastniki delijo stroške, ki nastajajo na teh elementih.

Da, korekturni faktorji izračunani na osnovi celotnih toplotnih izgub oz. po metodologiji 15. člena Pravilnika so obvezni parameter delitve.

Ne, uporaba korekturnih faktorjev je obvezna.

Teoretično da, v praksi pa takih primerov ni.

Če korekturni faktorji niso izračunani oz. določeni v skladu s Pravilnikom, potem se njegovih določb ne da izvajati in je potrebno stroške za toploto deliti po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.




View all
Vpliv lege
Vpliv lege
Predogled

Vpliv lege

V večstanovanjskih in drugih stavbah je vpliv lege na porabo ogrevanja lahko različen za posamezne enote, saj vsaka enota lahko izkorišča sončno energijo in toplotne tokove v drugačnem obsegu, odvisno od svoje lege, nadstropja, orientacije in sosednjih objektov. 

Tukaj so ključni vplivi lege na posamezne enote v zimskih mesecih:

  • Stanovanja v zgornjih nadstropjih: Stanovanja na vrhu stavbe so običajno najbolj izpostavljena zunanjim temperaturnim spremembam, ker so najslabše zaščitena pred zunanjimi vplivi. V zimskih mesecih so lahko bolj hladna, saj so bližje strehi, ki ni vedno optimalno izolirana. Zaradi tega je večja potreba po ogrevanju, saj toplotna izguba preko strehe lahko predstavlja pomemben delež celotne izgube toplote v stanovanju. Vendar pa so ta stanovanja lahko tudi bolj izpostavljena sončni svetlobi, če je streha oblikovana tako, da omogoča pasivno ogrevanje.

  • Stanovanja na južni strani stavbe: Enote, ki se nahajajo na južni strani stavbe, so pogosto izpostavljene večjemu številu sončnih ur čez dan. To pomeni, da v zimskih mesecih prejmejo več naravne svetlobe, kar pripomore k naravnemu segrevanju prostorov. Kljub temu, da bo ogrevanje še vedno potrebno, bo poraba manjša zaradi pasivnega ogrevanja, ki ga zagotavlja sončna energija. To velja predvsem za tiste enote, ki imajo velika okna ali steklene površine na južni strani, saj omogočajo neposreden vdor sončne svetlobe.

  • Stanovanja na severni strani stavbe: Stanovanja na severni strani so bolj izpostavljena hladnejšim zunanjim temperaturam, ker prejemajo manj sončne svetlobe, predvsem pozimi. To pomeni, da bodo ta stanovanja v zimskih mesecih potrebovala več energije za ogrevanje, saj toplota iz notranjih prostorov hitro uhaja skozi stene, okna in streho. Zunanje hladne temperature dodatno poslabšajo toplotne razmere v teh enotah, zato je potrebno natančno upravljanje ogrevanja in dobra izolacija, da se omeji prekomerna poraba energije.

  • Stanovanja v nižjih nadstropjih: Stanovanja, ki se nahajajo v nižjih nadstropjih večstanovanjske stavbe, so običajno bolj zaščitena pred neposredno izpostavljenostjo zunanjim temperaturam in močnejšimi vetrovi. Vendar pa so ta stanovanja pogosto bolj izpostavljena hladnim talnim površinam, če ni dobro izolirana podlaga, kot so kleti.

  • Stanovanja ob zunanji steni (sosednje enote): Enote, ki mejijo na zunanje stene, so bolj izpostavljene toplotnim izgubam. Zunanje stene namreč omogočajo večji izhod toplote v zimskih mesecih. Tudi sosednje enote lahko vplivajo na porabo energije; na primer, če so sosednje enote nezadostno ogrevane, lahko to povzroči večje toplotne izgube, zaradi česar se mora ogrevanje povečevati.


Korekturni faktorji omogočajo pravičnejšo delitev stroškov za ogrevanje med stanovanji z različno lego. Stanovanja na izpostavljenih legah (vogalnih, pritličnih in zgornjih) potrebujejo zaradi večjih toplotnih izgub tudi več energije za ogrevanje glede na ostala stanovanja. V kolikor se porabniški deleži ne bi korigirali s korekturnimi faktorji, lastniki v »sendviču« ne bi bili zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe, lastniki v vogalnih legah pa bi bili nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj.

Za posamezne dele stavbe z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) in zato z nadpovprečno porabo toplote za ogrevanje, se porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo. Korekturni faktorji za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi se določijo glede na celotne toplotne izgube posameznih delov stavbe.

Korekturne faktorje izračuna izvajalec delitve po enačbi iz 15. člena Pravilnika na osnovi podatkov o celotnih toplotnih izgubah posameznih delov stavbe. Podatke o celotnih toplotnih izgubah mu je dolžan posredovati upravnik oziroma etažni lastniki, kadar stavba nima upravnika.

V takem primeru pogoji za delitev stroškov za toploto po Pravilniku niso izpolnjeni, saj so korekturni faktorji obvezen parameter delitve. V takem primeru se stroške deli po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.

Pravilnik določa, da se celotne toplotne izgub izračunajo na osnovi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah (PURES), in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice, kjer je v prilogi 5 določena tudi natančna metodologija za izračun toplotnih izgub posameznega stanovanja. Pri izračunu se za toplotne prehodnosti transparentnih delov elementov zunanje površine stavbe privzamejo največje dovoljene vrednosti skladno s PURES, poleg tega pa se še privzame naravno prezračevanje posameznih delov stavbe s stopnjo izmenjave zraka 0,50 h-1.

Izračun je zahteven, zato ga lahko naredi le izkušen strokovnjak gradbene fizike.

Izdelovalec izračuna celotnih toplotnih izgub za namen korekturnih faktorjev ne potrebuje licence, mora pa imeti izkušnje in znanja na področju gradbene fizike, saj izračun ni enostaven.

Strošek za lastnike predstavlja pridobitev ustreznih podatkov o celotnih toplotnih izgubah.

Priporočljivo je, da se izračune o celotnih toplotnih izgubah naroči skupaj z izdelavo energetske izkaznice, saj je za lastnike stanovanj to cenovno ugodneje kot naročanje dveh storitev posebej.

Pravilnik določa, da je korekturne faktorje potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika 2010, se lahko (ni pa nujno) uporabljajo še do 1.1.2025. V primerih, ko korekturni faktorji niso bili določeni na osnovi strokovnih izračunov celotnih toplotnih izgub, se priporoča njihova ponovna določitev v skladu z zahtevami veljavnega Pravilnika.

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika, ki je veljal od 4.11.2015 do 23.9.2016, se štejejo za skladne z veljavnim Pravilnikom.

Ne glede možnost uporabe "starih" korekturnih faktorjev, je te v vsakem primeru potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.

Celoten ovoj stavbe (stene, streha in plošča proti tlom oziroma kleti) so skupni del, ki je v lasti vseh lastnikov posameznih delov. Zato si vsi lastniki delijo stroške, ki nastajajo na teh elementih.

Da, korekturni faktorji izračunani na osnovi celotnih toplotnih izgub oz. po metodologiji 15. člena Pravilnika so obvezni parameter delitve.

Ne, uporaba korekturnih faktorjev je obvezna.

Teoretično da, v praksi pa takih primerov ni.

Če korekturni faktorji niso izračunani oz. določeni v skladu s Pravilnikom, potem se njegovih določb ne da izvajati in je potrebno stroške za toploto deliti po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.




00:00
0 0
Način delitve stroškov
Način delitve stroškov
Predogled
  1.   Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po Pravilniku?
  2. Po Pravilniku se delijo stroški za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroški za gorivo, ki se porabi v skupni kotlovnici. Gre za stroške, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto oziroma gorivo za stavbo.

  4.   Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po pravilniku o upravljanju?
  5. Po pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb se delijo stroški za: dimnikarske storitve, obratovalni stroški kotlovnice in stroški za kemično pripravo vode za ogrevanje ter stroški za priključno moč.

  7.   Kaj je namen razdelilnika stroškov?
  8. Izvajalec delitve stroškov na osnovi postopkov Pravilnika izdela razdelilnik stroškov, ki podaja deleže stroškov posameznih delov stavb, posebej za toploto za ogrevanje in posebej za toploto priprave tople vode. Razdelilnik sam torej še ne vsebuje denarnih zneskov, ampak samo deleže, ki so poleg skupnega zneska stroškov potrebni za obračun.

  10.   Kateri podatki so potrebni za določitev deleža stroškov za ogrevanje mojega stanovanja?
  11. Potrebni so odčitki delilnikov konkretnega stanovanja ter tudi odčitki z delilnikov vseh drugih stanovanj. Za določitev deležev stroškov morajo biti znane tudi ogrevane površine stanovanj.

  13.   Ali se stanovanjski in poslovni del v kombiniranih stavbah obravnavata ločeno?
  14. Da. V primeru stanovanjsko–poslovnih in poslovno–stanovanjskih stavb, se stroški najprej razdelijo na stanovanjski in poslovni del, nato pa se vsak obravnava posebej.

  16. Če so nameščene merilne naprave, se stroški med stanovanjski in poslovni del delijo na podlagi izmerjene porabe, če jih ni, se delijo po priključni moči, če tudi teh podatkov ni, pa po razmerju površine (ne ogrevane površine, saj gre za osnovni princip delitve skupnih stroškov iz Stvarnopravnega zakonika).

  18.   Kako se razdelijo celotni stroški za toploto na ogrevanje in na pripravo tople vode?
  19. Energetski zakon določa, da je za vsako stavbo potrebno ločeno meriti toploto za ogrevanje in toploto za pripravo tople sanitarne vode.

  21. Pravilnik določa način delitve tudi, če toplota za pripravo tople vode ni posebej merjena. Za stavbe, v katerih se meri volumen porabljene tople vode celotne stavbe, so v prilogi Pravilnika enačbe, po katerih se lahko določi poraba toplote oziroma goriva za pripravo tople vode.

  23. Stroški za ogrevanje in stroški za pripravo tople vode se določijo na osnovi celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo z upoštevanjem deleža porabe toplote za ogrevanje in pripravo tople vode.

  25.   Kakšen je osnovni postopek določitve porabniških deležev za ogrevanje?
  26. Najprej se na podlagi odčitkov iz delilnikov določijo osnovni porabniški deleži posameznih stanovanj. Ti se nato korigirajo s korekturnimi faktorji, da se izniči vpliv lege ter nato preračunajo na ogrevano površino. Porabniški deleži stanovanj se navzdol omejijo na 40% povprečja na m2, navzgor pa omejijo na 300 % povprečja na m2. Pri stanovanjih pri katerih odčitki z delilnikov niso na razpolago, se porabniški deleži določijo glede na delež njihove ogrevane površine oz. po določbah 11. in 12. člena Pravilnika. Na koncu se vsi porabniški deleži še preračunajo, tako da je njihova vsota enaka 100 %.


  29.   Zakaj Pravilnik ne določa natančnega deleža stroškov, ki se delijo po porabi?
  30. V Pravilniku je v 10. členu določen razpon (50 % do 80 %), v katerem se lahko giblje del stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Drugi del stroškov (20 % do 50 %) pa se deli po ključu ogrevane površine. V drugem delu je zajeta toplota, ki se ne meri – toplota za ogrevanje skupnih prostorov, toplota, ki jo oddaja cevni razvod, in toplota, ki prehaja med posameznimi enotami. Ker so stavbe glede porabe toplote, ki se ne meri, različne, višina deleža stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev, ne more biti določena s Pravilnikom.

  32.   Ali se pri obračunu v prehodnem obdobju, denimo jeseni, ko radiatorje uporablja manj kot polovica stanovalcev, upošteva odčitke delilnikov ali kvadraturo stanovanja?
  33. Pri obračunu stroškov ogrevanja stanovanj se upošteva oboje, odčitke delilnikov in tudi ogrevana površina, tako v prehodnih obdobjih kot tudi v najhladnejših mesecih. Stroški se namreč delijo na del, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (v deležu 50 – 80 %) in preostali del, ki se ga obračuna po ogrevani površini.


  36.   Če se stroški za ogrevanje stavbe delijo npr. 70 % glede na porabniške deleže in 30 % po ogrevani površini, ali mora biti isto razmerje tudi za delitev stroškov toplote za pripravo tople sanitarne vode?
  37. Ne. Delež stroškov za toploto, ki se deli po porabniških deležih (10. člen), določi izvajalec delitve posebej za ogrevanje in posebej za toplo vodo. Delež oz. razmerje je lahko seveda tudi enako, v splošnem pa ni.

  39.   Kako se določijo porabniški deleži za ogrevanje?
  40. Izvajalec delitve stroškov odčita delilnike in na osnovi odčitkov določi porabniške deleže posameznih enot. Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, določi porabniške deleže po ključu ogrevane površine. Če ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se slednje deleže še pomnoži s faktorjem 3. Za enote z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) se s korekturnimi faktorji porabniški deleži ustrezno zmanjšajo.

  42.   Kako se določijo porabniški deleži za toplo vodo?
  43. Porabniške deleže stroškov za toploto za pripravo tople vode se določi sorazmerno z odčitki delilnikov (vodomerov za toplo vodo). Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, se določi porabniške deleže na osnovi deleža števila uporabnikov, v poslovnem delu pa na osnovi deleža ogrevane površine. Če ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se slednje deleže še pomnoži s faktorjem 3.

  45.   Kako se določijo stroški za ogrevanje v primeru odsotnosti odčitkov (npr. okvara delilnikov), če lastnik ni kriv?
  46. Če ni odčitkov delilnikov takega posameznega dela, se zanj porabniški delež za ogrevanje določi na osnovi deleža ogrevane površine.

  48. V primerih, ko je za posamezni del stavbe zaradi objektivnih okoliščin odsoten le podatek posameznega delilnika, so pa na voljo podatki ostalih, Pravilnik ne prepoveduje uporabe strokovno utemeljene ocene manjkajočega merilnega podatka, če se pri naslednjem obračunskem obdobju upošteva dejanski odčitek.

  50.   Kako se določijo stroški, če nobeno stanovanje nima vgrajenih delilnikov?
  51. Tako stanje je sicer neskladno z Energetskim zakonom, če pa se slučajno pojavi, ima Pravilnik tudi za tak primer določen ključ delitve, to je po ogrevani površini.

  53.   Kdaj se namesto ogrevane površine uporabi ogrevana prostornina?
  54. Namesto ogrevane površine se v izračunih uporabi ogrevana prostornina, če se povprečna višina vsaj enega posameznega dela razlikuje od drugih posameznih delov stavbe za več kot 10 %.

  56.   Ali je zaradi spuščenih stropov (npr. Knauf) potrebno pri delitvi stroškov ogrevanja uporabljati ogrevano prostornino?
  57. Prostor med prvotnim stropom in spuščenim stropom še vedno predstavlja lastnino posameznega etažnega lastnika in ne skupnih delov. Ta vmesni prostor se prav tako ogreva, zato ni razlogov, da bi v primeru spuščenih stropov in posledično več kot 10 % razliki v višini pri izračunu uporabljali ogrevano prostornino.

  59.   Ali lahko stroške za toploto delimo po svojih pravilih, če o tem lastniki dosežemo 100 % soglasje?
  60. Ne, v vseh primerih, kjer je uporaba Pravilnika obvezna, je obvezna tudi uporaba vseh pravil, ki jih ta določa.

  62.   Ali 5. odstavek 10. člena Pravilnika lastnikom omogoča popolnoma svoboden način delitve?
  63. Ne. V 5. odstavku 10. člena Pravilnika je določeno: »Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se stroški za ogrevanje ali pripravo tople vode med posamezne dele stavbe lahko razdelijo drugače, če se lastniki dogovorijo o načinu delitve s 100 % soglasjem in obvestijo o tem izvajalca delitve.«

  65. To določilo se nanaša izključno na določbe prvega do četrtega odstavka 10. člena, torej le na razmerje dela stroškov, ki se obračuna po porabniških deležih in preostalega dela, ki se obračuna po površini. Tako lahko lastniki s 100 % soglasjem odločijo, da se jim stroški za toploto obračunajo 90 % po porabniških deležih in 10 % po površini ali celo 100 % po porabniških deležih.

  67.   Ali lahko stroške za toploto delimo neposredno po delilnikih?
  68. Ne, neposredne delitve po odčitkih delilnikov Pravilnik ne omogoča. Pravilnik pa omogoča, da s 100 % soglasjem lastniki odločijo tudi o npr. 100 % obračunu po porabniških deležih in nič po ogrevani površini. Porabniški deleži se res določijo na osnovi odčitkov delilnikov, vendar je v postopku njihove določitve treba upoštevati še druge določbe Pravilnika, to je uporabo korekturnih faktorjev, spodnjo in zgornjo omejitev porabniških deležev, itd..

  70.   Zakaj v 11. členu Pravilnika ni določeno kaj so »objektivne okoliščine«?
  71. Vse objektivne okoliščine je v Pravilniku nemogoče določiti, zato je uporabljena le pavšalna navedba. Pomembno je, da je v naslednjem členu navedeno, kdaj gre za krivdo lastnika.

  73.   Kako se določi porabniški delež za ogrevanje, če lastnik ni vgradil delilnikov ali pa jih ne dovoli odčitati?
  74. Pri delitvi stroškov za toploto za ogrevanje se lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov po lastni krivdi, določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine, ki se pomnoži s faktorjem 3. Na enak način se porabniški delež določi tudi v primerih, če lastnik:

      • ni zagotovil vgradnje delilnikov,

      • ni zagotovil pravilne vgradnje delilnikov,

      • ni zagotovil vgradnje delilnikov ustreznega tipa,

      • ne zagotovi odčitavanja delilnikov zaradi onemogočenega vstopa v posamezni del stavbe,

      • ne zagotovi overitve merilnika toplotne energije ali vodomera tople vode,

      • namerno poškoduje ali odstrani delilnike,

      • ne javi poškodbe delilnikov,

      • ne zagotovi popravila ali zamenjave delilnikov,

      • ravna v nasprotju z 8. členom tega pravilnika ali

      • izvede nedovoljen poseg v skupni sistem za ogrevanje (npr. vgradnja dodatnega grelnega telesa, vgradnja naprave za gretje sanitarne tople vode s toploto iz ogrevalnega sistema).

    75. Opozoriti velja tudi na to, da bi v primeru, ko je lastnik v svojem posameznem delu oziroma stanovanju posegel v sistem skupnega ogrevanja, lahko šlo tudi za kršitev 15. člena Stanovanjskega zakona.

00:00
0 0
Vloga lastnikov, izvajalcev delitve in obračuna
Vloga lastnikov, izvajalcev delitve in obračuna
Predogled
  1.   O čem se morajo odločiti oz. sporazumeti lastniki?
  2. Zagotavljanje delitve in obračuna stroškov za toploto po porabi je obveznost lastnikov večstanovanjskih stavb. Lastniki se morajo odločiti o vrsti in tipu delilnikov, o izvajalcu delitve in o začetku in trajanju obračunskega obdobja.

  4.   Kdo mora poskrbeti za vgradnjo delilnikov?
  5. Vgradnjo delilnikov morajo zagotoviti lastniki posameznih delov stavbe. Lastniki odločijo tudi o vrsti in tipu delilnikov.

  7.   Na kakšen način lastniki sprejmemo odločitev?
  8. Lastniki sprejmejo odločitev na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine. Odločitev velja, če je bila sprejeta z večinskim lastniškim deležem. Za postopek odločanja lastnikov in določitev števila uporabnikov posameznega dela stavbe se uporabljajo predpisi, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb.

  10.   Ali je več kot 50 % soglasje potrebno tudi v primeru poslovnih stavb z več enotami?
  11. Da. Ne glede na to, ali so stavbe stanovanjske, poslovne ali stanovanjsko-poslovne, je potrebno več kot 50 % soglasje po lastniških deležih.

  13.   Kaj se zgodi, če lastnik ne omogoči vgradnje delilnikov na radiatorje?
  14. Lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov, se določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine in pomnoži s faktorjem 3. Če lastnik posameznega dela stavbe ne vgradi merilnih naprav je tudi v prekršku, za katerega je predpisana globa 200 evrov.
  15.   Kdo vgradi delilnike?
  16. Delilnike lahko vgradijo za to usposobljeni proizvajalci ali dobavitelji delilnikov, v skladu z navodili proizvajalca.

  18.   Kdo plača nabavo in vgradnjo delilnikov?
  19. Nabavo in vgradnjo delilnikov plačajo lastniki posameznih delov stavb.

  21.   Kdo določi parametre za delitev in obračun stroškov za toploto?
  22. Parametre za delitev in obračun stroškov toplote določi izvajalec delitve.

  24.   Kdo določi obračunsko obdobje?
  25. Začetek in trajanje obračunskega obdobja določijo lastniki. Lastniki se lahko odločijo, da traja obračunsko obdobje eno leto, en mesec ali več mesecev.

  27. Pri odločitvi o dolžini obračunskega obdobja je potrebno upoštevati, da krajše obračunsko obdobje praviloma pomeni večje stroške za odčitavanja delilnikov in delitev stroškov za toploto, vendar pa omogoča boljšo informiranost in hitrejše odkrivanje morebitnih napak.

  29. Če lastniki ne odločijo o začetku in trajanju obračunskega obdobja, o tem odloči izvajalec obračuna, obračunsko obdobje pa traja en mesec.

  31.   Je mesečno odčitavanje delilnikov bolj primerno kot letno?
  32. Prednost mesečnega odčitavanja delilnikov in obračuna stroškov je predvsem v tem, da uporabniki stavbe plačujejo stroške za toploto sproti. Zato poračun teh stroškov ni potreben. Poleg tega so sproti obveščeni o porabi energije.

  34.   Kdo je izvajalec delitve?
  35. Izvajalec delitve odčitava delilnike in deli stroške. Izvajalec delitve določa parametre delitve ter odstotke stroškov, ki pripadajo posameznim delom stavbe.

  37. Za izvajanje svoje naloge mora imeti izvajalec delitve ustrezno programsko in strojno opremo ter z lastniki oziroma z upravnikom sklenjeno pogodbo. Če izpolnjuje pogoje, je lahko izvajalec delitve tudi upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljavec skupne kurilne naprave.

  39.   Kdo odčitava delilnike?
  40. Delilnike odčitava izvajalec delitve.

  42.   Kakšna je pri delitvi stroškov toplote vloga upravnika?
  43. Upravnik zagotovi izvajalcu delitve podatke o številu oseb, o ogrevani površini, o višini posameznih delov in o celotnih toplotnih izgubah.

  45. Upravnik je v večini primerov tudi izvajalec obračuna, lahko pa je tudi izvajalec delitve, če za to nalogo izpolnjuje pogoje.

  47.   Kdo izvaja obračun stroškov za toploto?
  48. Obračun stroškov izvaja pravna ali fizična oseba na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec obračuna je lahko upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljavec skupne kotlovnice.

  50. V večstanovanjskih stavbah, ki morajo imeti v skladu z določbami Stanovanjskega zakona upravnika, je izvajalec obračuna stroškov v večini primerov upravnik.

  52.   Ali mora upravnik letno poročilo poslati vsem lastnikom?
  53. Letno poročilo, ki ga pripravi izvajalec obračuna, se objavi na oglasni deski. Letnih poročil ni potrebno pošiljati vsakemu lastniku, Pravilnik pa seveda ne prepoveduje, da izvajalec delitve, izvajalec obračuna ali upravnik izdeluje in pošilja lastnikom tudi individualna letna poročila ter druge koristne informacije, ki sicer niso obvezne.

  56.   Kdo izdela letno poročilo?
  57. Letno poročilo izdela izvajalec obračuna, Pravilnik pa določa tudi minimalno vsebino letnega poročila.

  59.   Zakaj Pravilnik ne določa kazni za izvajalca oz. upravnika v primeru nepravilnih obračunov?
  60. Sankcije za dobavitelje toplote, upravljavce skupne kotlovnice, izvajalce delitve in izvajalce obračuna določa Energetski zakon v kazenskih določbah.

  62. Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek dobavitelj toplote iz omrežja ali upravljavec skupne kotlovnice, če stroškov za porabo toplote posamezne stavbe ne obračunava na podlagi meritev porabe toplote posameznih stavb ali če v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli ne obračunava stroškov toplote po dejanski porabi za vsak njen posamezni del skladno s Pravilnikom.
  63. Tudi izvajalec delitve stroškov in izvajalec obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki ravnata v nasprotju s Pravilnikom, se kaznujeta z globo 1.200 eurov.
00:00
0 0